Moje najljubše mesto na svetu že od malih nog

Od kar sem napisala zadnji blog se je v »Dubajski« karanteni marsikaj spremenilo. Teče že 10 dan, od kar se lahko sprehajamo po ulicah, cestah in hmm naravi Združenih arabskih Emiratov. Pravila so preprosta. Dovoljenja na potrebujemo več, še vedno pa so obvezne maske. Kadarkoli in kjerkoli. Kazen, še ne nosiš maske, znaša 250 evrov. Dovoljeno je, da opravljamo športno aktivnost do dve uri. V nakupovalnem centru se lahko zadržujemo največ tri ure, v restavracijah in kavarnah pa zasedenost prostora ne sme presegati 30% kapacitete. Pravil je še veliko, vendar sem na hitro omenila tiste najpomembnejše. Zakaj? Ker sem vesela, da se država odpira in upam, da bom lahko čimprej obiskala Slovenijo in moje najbližje. Prav, sedaj pa k resnim stvarem.

Kot sam naslov pove, bom govorila o svojem najljubšem mestu na svetu. Tisti, ki me poznate, veste o čem govorim. Vsi ostali pa bos izvedeli sedaj. Ne čisto takoj. Podala vam bom par namigov in razkrila odgovor v zadnji povedi. Mesto leži v Evropi. Je glavno mesto ene izmed evropskih držav. Teh je natanko 50 (potrjenih), zato lahko govorim o 50 različnih glavnih mestih. Toda ne, govorim le o enem. Idealen čas za obisk tega mesta sta marec in april, ko še ni gruče turistov. In verjemite mi, v tem mestu se vijejo neskončne kolone za nakup vstopnic. Razprostira se ne bregovih reke Tibere in sedmih gričih: eden izmed njih je tudi Palatino. Ali že veste o čem govorim? Če še ne potem, naj vam izdam znan pregovor. Vse poti vodijo v to mesto. Katero? Njegove najbolj znane znamenitosti so: Panteon, Rimski forum, Kolosej, Piazza Navona, Španske stopnice in znamenita Fontana di Trevi. Mislim, da je sedaj jasno, katero je moje najljubše mesto na svetu. Rim.

Frankfurt. Kaj ima sedaj veze Frankfurt? Na svoj mesečni roster sem najprej prejela to nemško mesto. Rima ni bilo na vidiku. Vendar mi je nekdo zadnjo minuto poslal tako imenovani swap (zamenjavo), in tako sem se odločila, da sprejmem glavno mesto Italije. To je bila moja prva zamenjava leta, od kar sem začela delati pri letalski družbi. Tokrat je bila predvidena ura vzleta štiri popoldan. To pomeni, da sem bila na HQ ob dveh popoldan. Imela sem čas za zajtrk, telovadbo, kosilo in predvsem spanje čez noč. To mi je pomenilo veliko, saj se imela velike plane za Rim. Čeprav sem že bila na dopustu v tem antičnem mestu, je greh če si ga ne ogledaš še enkrat. Vzleteli smo ob štirih popoldan. Let je minil v prijetnem vzdušje, kot večinoma velja za italijanske destinacije. Na letu sem se povezala s Hrvatico Ano, s katero sva se zmenili, da greva naslednje jutro skupaj v mesto. Pristali smo ob osmih in pol. Hilton Rome Hotel se nahaja na letališču, tako da smo bili v svojih sobah že čez eno uro. Ob desetih smo se dobili na pozni večerji, ki pa ni trajala dolgo. Zakaj? Potrebno si je bilo nabrati moči za naslednji dan. S prijetnim osem urnim spancem.

V avli hotela sva se z Ano dobili ob devetih zjutraj. Pridružila se nama je še Rusinja Alisa in s shuttle busom smo se odpravile v center mesta. Vožnja od letališča do Rima traja približno 45 minut. V tem času smo se s puncami spraševale ali je bila res dobra ideja, da smo odšle v mesto. Zakaj? Dež je nalival. In ne pretiravam, ko rečem, da je deževalo kot iz škafa. S seboj smo imele dežnike, vendar v tem vremenu sigurno ne bi pomagali. Upale smo na najboljše. Da neha deževat in posije sonček. Voznik avtobusa nas je odložil v bližini Spomenika Viktorja Emanuela II. To je odlična izhodiščna točka za raziskovanje Rima. Na voljo smo imele naslednjih šest ur. Poglejmo kako smo jih izkoristile. Če vprašate mene, smo definitivno presegle naša pričakovanja.

1. Beneški trg (Piazza Venezia) in spomenik Viktorja Emanuela velja za izhodišče raziskovanja. Predstavlja domovino, vojaško hrabrost, preporod in narod. Zgradili so ga med letoma 1895 in 1911 za 50. obletnico združitve Italije. Stoji pred palačo, v kateri se nahajajo knjižnica, muzej in zavod za zgodovino preporoda Italije. Če vas ne zanima zgodovina te države (ki je definitivno zanimiva), si je vredno ogledat vsaj zunanjost. Vendar se Rimljani v večini ne strinjajo s tem. Po njihovem mnenju arhitekturna gradnja in mogočnost te palače nekako ne sovpada z antično podobo Rima. Zato je najbolje, da se vsak prepriča sam. Vsak malar ima svoje oči, je tako.

Od tukaj smo se odpravile na pozen zajtrk, lahko bi rekli kar malico. To je zame najpomembnejši obrok dneva. In moram priznati, da sem bila vidno razočarana nad postrežbo in gostoljubnostjo. Restavracija se nahaja 3 minute hoje od Piazze Venezia. Ime – Bibo Ristorante Pizzeria Bar. Mogoče pripravijo dobra kosila in večerje, toda zajtrk ni njihova vrnila. Pravzaprav se pripravite na italijanski zajtrk – sladice in sladko. Ker ni bilo veliko izbire, sem si izbrala sendvič z mozzarello in paradižnikom, sveži pomarančni sok in brioš. Za vse, ki vam je ta beseda neznana – brioš pomeni rogljiček. V pol ure smo se dokaj zadovoljne (vsaj lačne nismo bile več) odpravile proti prvi pravi znamenitosti.

2. Če vprašate mene je to najbolj popularna točka Rima. Bolj kot Kolosej. Govorim o vodnjaku Trevi (Fontana di Trevi), ki velja za največjega v mestu. Ime izvira iz zveze Tre Vie (tri ceste), ki povezujejo trg Trevi. In kaj pravi legenda? Če vržeš kovanec v stari vodnjak preko svojega levega ramena pomeni, da se boš nekoč vrnil nazaj. Če vržeš dva, boš našel ljubezen svojega življenja in če vržeš tri se boš zelo verjetno poročil. Vsak je svojo sreče kovač. Mogoče pa je le kaj resnice v tej zgodbi. Dnevno, zaradi tega iz vodnjaka čistijo kovance. Koliko? Približno 3000. Zgodovino vodnjaka si lahko preberete na internetu, bi pa omenila le še eno zanimivost. Vodnjaku Trevi se ne približa nobena ptica, saj je le-ta elektrificiran in ustvarja šoke, ki le preplašijo ptice. Ni škodljivo. S puncami smo tukaj naredile nekaj slikic. Ena bo sigurno na mojem Instagram profilu. Alisa je izzivala usodo in je skočila na zidek, kjer je želela svojo Instagram. Hitro so se nam približali redarji in fotoshootinga je bilo konec. Varnost je na prvem mestu.

3. Pot smo nadaljevale do naslednje znamenitosti v okolici. Španskih stopnic na Španskem trgu (Piazza Spagna). Sestavljene so iz 138 stopnic in so najširše v Evropi. So ena izmed turističnih točk v Rimu, zato na njih ni več dovoljeno posedati. Doleti vas lahko do 400 evrov globe, če kjerkoli v Rimu sedite na zgodovinskih spomenikih. Da ne govorimo o pijači in hrani v njihovi okolici. Prav tako je prepovedano po njih vleči vozičke ali kovčke. Na vrhu stopnic se nahaja Francoska cerkev Trinita dei Monti, ki je last francoske vlade. Cerkev je v Rimu ogromno, definitivno pa si oglejte Vatikan. Vzemite si kar cel dan za to majhno državico v državi.

Z Ano in Aliso smo se na hitro ustavile v Zari, ker sem jaz imela mokre noge od jutranjega dežja. Ja moje teniske so prepuščale vodo. In ne, nisem vedla da imajo luknje. Nisem imela druge, kot da si kupim nove. Zadnja stvar, ki sem si jo želela je bilo, da bi ponovno zbolela. Trajalo je natanko 10 minut, da sem si kupila navadne bele teniske in nogavice. Hitro sem se preobula in tako smo nadaljevale dan. In kam smo se odpravile tokrat? Ponovno po hrano. To je življenje. Ker je Alisa veganka, sva z Ano prepustili odločitev o restavraciji njej. Izbrala je vegansko restavracijo Ombre Rosse. Hrana je bila vrhunska, čeprav je bila restavracija veganska. Naročila sem raviole v smetanovi omaki, ki je bila pripravljena na veganski način. Alisa si je zaželela pico, Ana pa testenine. Glavni razlog, da smo odšle v to restavracijo je bila pravzaprav sladica. Veganski tiramisu. In verjemite mi, da je bil več kot odličen. Če imate možnost in zaidete v ta del mesta, si privoščite odlično hrano. Več kot odlično.

4. Z nabito polnimi želodci smo nadaljevale pot. Ker smo bile na tesno s časom, ni bilo druge kot da uporabimo metro. Odpeljale smo se do ene izmed čudes sveta – Koloseja. To je definitivno eno izmed najbolj znanih in veličastnih znamenitosti Rima. Velikanski amfiteater stoji sredi mesta Rim. Sprejel je lahko do 50000 gledalcev in je bil prvotno namenjen za gladiatorske boje. Da ne bo pomote – je največji amfiteater, kar jih je bilo zgrajenih. Definitivno priporočam obisk tega. Vključno z notranjostjo. Mi se ta dan notri nismo odpravile. Jaz želje po ponovnem obisku nisem imela, saj sem si Kolosej ogledala v notranjosti že leta 2008. Torej natanko 12 let nazaj. Ja dolgo je od tega. In priznam vam, da si ob naslednji priliki želim še enkrat stopiti v to mogočno strukturo. Zagotovo je vredno počakati v dolgi vrsti pred vhodom. Mi smo se sprehodile vse okrog amfiteatra in iskale ta pravo točko za slike. Ja, pomagal nam je tudi Instagram, kjer smo dobile ideje za »perfect« sliko. In ali je nastala kakšna? Če vprašate mojega dragega, ki pregleda vse, se nismo odrezale najboljše. No tukaj je torej odgovor, zakaj rajši stoji pred objektivom kot za. Mislim, da mi gre poziranje vseeno boljše kot samo slikanje. Tako pač je.

5. Od tod smo se odpravile v višave. Kot sem že omenila je Rim zgrajen na sedmih gričih. Eden izmed njih je tudi tako imenovan Palatino. Tukaj je bilo postavljeno najstarejše naselje v Rimu. Odkrili so in ogledate si lahko poseke kamnov, ki prikazujejo človeško aktivnost že v devetem stoletju pred našim štetjem. Če želite obiskati hrib nad Kolosejem je potrebno kupiti skupno karto. Karta za Kolosej, hrib Palatin in Rimski Forum znaša 12 evrov. Kar lahko rečemo, da je kar zmerna cena. Ali je hrib Palatin vreden ogleda znotraj? To je presoja vsakega posameznika. Vendar vam polagam na dušo, da ne pričakujte preveč. Če vam zanima zgodovina, potem se definitivno odločite za ogled. Če pa si želite le odkljukati eno znamenitost več na svojem seznamu, pa lahko to brez problema izpustite.

6. Zadnja točka našega dolgega dne je bil Rimski Forum (Forum Romanum). Kot že samo ime pove, je bilo to središče vsakdanjega življenja v Rimu. Tukaj so se zbirali ljudje, prirejali govore, sojenja, gladiatorske igre, trgovina, opravljanje in vse kar se danes počne na glavnih trgih. Danes na pravokotnem območju stojijo razvaline, ki spominjajo na pomembne vladne zgradbe iz naše zgodovine. Mnoge najpomembnejše zgradbe rimskega mesta so na forumu ali blizu njega. Če si želite trg pogledati ob blizu, je potrebno plačati vstopnino. To sem omenila že v prejšnji točki. Combo vstopnica. Če je vaša želja ogled le-tega, se vstopnice definitivno ne splača kupovati. Moram vam priznati, da se Rimski Forum lepo vidi tudi od daleč. Vse okrog njega je speljana pešpot, kjer se lahko sprehodite brez slabe vesti in naredite nekaj slikic. Dotikanje spomenikov je tako ali tako prepovedano. Ohranimo zgodovino še za naše pravnuke.

In tako smo prišle do konca polnega dne. In kaj bi rekli? Ogledale smo si Piazza Venezia, Trevi, Španske stopnice, Kolosej, Palatin in Rimski Forum. Skoraj vse. In to v le pičlih šestih urah. In to vse povsem brez plačane ene vstopnine. Kaj je tisto, kar bi si sama še enkrat rada pogledala? Vatikan in njegovo okolico. Ob naslednjih priložnosti se sigurno odpravim tja. Ko bom ponovno potovala in obkroževala svet.

Ob prihodu voznika shuttle avtobusa smo se utrujene usedle na sedeže. Čakala nas je še 45 minut dolga vožnja nazaj proti letališču. V hotel smo prispele okrog štirih popoldan. Zaspala sem za tri urce, saj je ob sedmih zazvonil telefon za wake-up call. Čeprav utrujena in čisto nepripravljena na nočni let, sem se pripravila z nasmehom na obrazu. Zakaj? Ker sem ponovno videla svoje najljubše mesto na svetu. Mogočni Rim. Antični Rim. Moj Rim. Naš Rim.