Sydney, zaljubljena sem

Gotovo eden najboljših letov in layoverjev do danes. Zakaj? Čudovite destinacije, dober crew in predvsem super vzdušje. Neverjetno šestdnevno potovanje: poletje, narava, morje, plaže in velemesto. Prvi let prek Arabskega morja in Indijskega oceana do najmanjše celine na svetu. Avstralija, zadnja med celinami na poti odkrivanja Evropejcev, ampak še vedno dežela s srcem. Zaljubljena v Avstralijo. Zaljubljena v občutek, da se je čas ustavil.

Po jutranji rutini in 14 urnem letu smo pristali v največjem mestu Avstralije. Sydney na svoje plaže in zanimivosti vsako leto sprejme več kot 10 milijonov obiskovalcev. Glede na ugodno vreme, bogato evropsko zgodovino in raznolike možnosti življenjskega sloga ne preseneča, da je največje avstralsko mesto priljubljena destinacija za turiste in tudi domačine. Vendar je Sydney veliko veliko več. Samo, da omenim dve zanimivi dejstvi. Leta 1788 je bilo mesto prve evropske kolonije, ko so iz Anglije prišle ladje, da bi ustanovile kolonijo Novi Južni Wales. Prav tako ima sedmi največji odstotek tujih rojenih posameznikov, priseljenci pa predstavljajo 75 odstotkov letne rasti prebivalstva v Sydneyju. In tudi za Slovence je Sydney kot mesto in Avstralija kot država priložnost za boljše življenje.

Pristanek na letališču okrog osmih zjutraj. Polurna vožnja do hotela Sofitel v samem centru mesta – natanko deset minut hoje do znamenite Opera House. Hiter tuš, make up, frizura, oblačila in že smo bili pripravljeni na raziskovanje najstarejšega avstralskega mesta. Prvi postanek – nedeljsko kosilo. Z Mario in Yuliio smo se sprehodile do restavracije Bar Luca in vsaka naročila svoj burger. Classic Cheese burger z avstralskim govejim zrezkom. Za piko na i pa še avstralsko pivo Foster’s. Burger vreden vsakega grižljaja in pivo vredno vsakega požirka. Ker se okusa tega pregrešno dobrega burgerja ne da opisat, je najbolje da poskusite sami. Definitivno vredno obiska, tudi s cenovnega vidika (20 avstralskih dolarjev, kar je okrog 12 evrov). Lahko bi rekli, da so cene v Bar Luca primerljive z evropskimi, čeprav je življenjski standard v Avstraliji višji. Mariina utrujenost je bil vidna, zato se je odločila da se vrne v hotel. Yuliia in jaz pa sva začeli najino “24urno” raziskovanje mesta.

1. Sprehodili sva se skozi Royal Botanic Garden (Kraljevski botanični vrt), ki s površino 30 hektarjev velja za največji park v mestu. S treh strani obdan z nebotičniki in visokimi zgradbami spominja na Central Park v New Yorku. Sproščen sprehod po zelenih poteh parka, kratek počitek ob jezeru in poslušanje valovanja morja na enem mestu kažejo raznoliko lepoto narave. Gotovo so vrtovi idealna lokacija tako za domačine kot turiste, saj s svojo prisotnostjo ustvarjajo čudovito vzdušje v milijonskem velemestu.

2. Pot skozi park naju je vodila do najbolj znane znamenitosti Sydneyja – Opera House (Operna hiša). Zgradba, ki je spremenila sliko celotne države. Zgradba, ki je leta 2007 postala del UNESCOve kulturne dediščine. Zgradba, ki velja za arhitekturni presežek. Ena izmed najbolj fotografiranih zgradb na svetu, ki velja za glavno atrakcijo mesta. Instagram slika čisto brezplačno. Ljubitelji glasbe in arhitekture pa si lahko ob nakupu vstopnice ogledajo to školjkasto strukturo tudi v notranjosti. Z Yuliio sva, in ne pretiravam, naredili vsaj 100 slik. Če verjamete ali ne, je bilo tisti dan pri operni hiši kot v “mravljišču”. Toda potrpljenja je bilo dovolj, da sva uspeli narediti tisto pravo lepo sliko.

Po slikanju sta se nama pri operni hiši pridružila italjana Florence in Stefano. Sončni žarki so nas kar prisilili v kratek, ampak prijeten počitek. Ko pravi turisti smo se vsedli v najdražji bar – Opera bar. Nahaja se tik ob operni hiši na eni strani in morju na drugi. Sliko pa zaključuje veličastni pogled na Harbour Bridge (Železni most). Naročili smo res res dobre brezalkoholne koktajle – sama sem vzela berry confused in uživali v vročem poletnem dnevu. Sproščeno vzdušje, zanimive teme in dobra družba je tisto, kar je naredilo moj dan v Sydneyju. Včasih ni pomembno kje si, kaj počneš, kaj se dogaja, ampak kdo je s teboj.

3. Čeprav je bilo poležavanje na soncu res prijetno smo se odločili, da se odpravimo naprej. Po sprehodu po promenadi smo prišli do tako imenovanega Circular Quay. “Nabrežje” je glavno ladijsko pristanišče, ki se nahaja v osrčju Sydneyja. Služi kot prehod, ki povezuje obiskovalce z glavnimi znamenitostmi mesta. To je živahno pristanišče s trajekti, ki vsake nekaj minut peljejo na različne destinacije (Manly, Taronga Zoo itd.). Definitivno se bom na enem izmed naslednjih layoverjev odpravila na vožnjo s trajektom. Še vedno polna energije sem si želela ogledati še ostale kotičke mesta. Tako sem se sama odpravila naprej, ostali pa so se v popoldanski urah vrnili v hotel.

4. Od Circular Quayja sem pot nadaljevala do The Rocks. To je urbano, turistično in zgodovinsko območje središča mesta. Poudarek lahko damo na zgodovinsko sosesko, saj se večino časa sprehajamo po majhnih stranskih ulicah, kjer se lahko osvežimo v nekaterih najstarejših pubih v Sydneyju. Večerjo pa si lahko privoščimo v številnih prestižnih restavracijah s panoramskimi terasami s čudovitim pogledom na mesto in operno hišo. Sama sem si v soseski ogledala Rocks Discovery Museum, ki predstavi zgodbo območja od predevropskih dni do danes. Muzej, ki je povsem brezplačen, je nameščen v obnovljenem skladišču iz peščenjaka, kar naredi celotno muzejsko zbirko bolj atraktivno.

5. Zadnji večerni postanek – Harbour Bridge (Železni most). Jeklen ločni most preko katerega se odvijata železniški in cestni promet ter kolesarji in pešci. Čeprav smo železni pristaniški most občudovali že med sprehodom ob operni hišni in Circular Quay, sem si še vedno želela povzpeti nanj. Med sprehodom skozi The Rocks sem sledila znakom, ki so vodili do mostu. Po kamniti stopnicah sem uspela doseči jekleno cev, ki predstavlja začetek Železnega mostu. 2,4 km dolga pot je bila krepko predolga, zato sem se nekje na četrtini poti ustavila, naredila sliki Operne hiše in mesta ter se odpravila proti hotelu.

Navdušena nad dnevom sem imela energije le še za eno stvar. Večerjo. Po priporočilu domačinov sem se ustavila v restavraciji Pancakes on The Rocks (dobesedni prevod – palačinke na kamnini). Njihov slogan – nekaj za vsakega. In ne bi se mogla bolj strinjati. Seveda sem si privoščila palačinko iz kategorije znane palačinke. Katero? Strawberry Patch. Kot ste do sedaj že verjetno ugotovili sem totalno nora na jagode, oz. na katerokoli jagodičevje. Cena palačinke – 16 avstralskih dolarjev, kar je okrog 10 evrov. S polnim želodcem in nasmehom na ustih sem se zahvalila natakarju in mu obljubila, da se naslednjič spet vidimo. Čakala me je samo še 10 minut dolga pot do postelje in trden spanec.

Mislim, da sem se naslednjo jutro zbudila v enaki poziciji kot sem zaspala. Tako trden je bil moj spanec. Pripravila sem se za let in se odpravila v avlo hotela, kjer nas je čakala kava/čaj in sladko pecivo. Hitro smo se osvežili in se odpravili na avtobus proti letališču. Naslednja destinacija – Christchurch, Nova Zelandija. Več v naslednjem članku.

In za konec.

“One of the great things about Sydney is that it has a great acceptance of everyone and everthing. It is an incredibly tolerant city, a city with huge multicultural basis.” (Baz Luhrumann)
“Ena izmed velikih stvari o Sydneyju je, da se odlično sprejema od vseh in vsega. Je neverjetno strpno mesto, mesto z ogromno multikulturno podlago.” (Baz Luhruman)
Syndey, zaljubljena sem. Ja seveda sem, v svojega partnerja. Toda zaljubljena sem tudi vate. To je drugačne vrsta ljubezni. Zaljubljena sem v občutek sproščenosti. V to, da se ljudje prepustijo toku življenja. Zaljubljena sem v občutek mirnosti. V to, da lahko uživam vsak trenutek življenja. In predvsem, zaljubljena sem v občutek domačnosti. V to, da me ljudje pozdravijo na ulici, čeprav me ne poznajo. Zaljubljena sem.